— 147 —

naj{vno ljadstveno fAavo (naEin govorjenja) ter zatnest{l јо Е dmet-

nim. literaturnim slogom. veb тога tisto redi potrebnostij

izpitovatelja slovstva strogem smislu te besede, ker ta Studira

razun drugih stran tudi паттеё lastni ljudstvenim tvorom slog v

•pr(Btem, natornem, neobrisanem stanu. — viSe vwh tistih

trebn(ktij stoj6 koristi, katere izvleka jezikoslovec iz ljudstvewga

slovstva, Ее је zapisano р*ота objektivno. lz vwh strokovnjakov,

ki imajo opraviti z ljudstvenim slovstvom, samo jezik(Blovec v

stanu delati strogo znanstvene, induktivne sklep, katerih

је mnogih sluEajih епаКа (Bobna, gleich) z datanjbnostjo sklepv

Med vwmi ра deli jezikoslovstva z pajveEjo natanj&-

nostjo in se «llikuje glasoslovje ali fonetika; v tem obziru

dan »zikoslovje stoji he tako visoko, da lahko na&ta

fonetidna prihMlnjost jezika. Genetidna z•vina glasov jezika је ра

vaina 1) sama о wbi, predstavljaj(i z«ovino епе iz funkcij Elove}-

Кеда organizma, епе iz psihidno-fziologibnih prikaznij; 2) kajti

ртада h karakteristiki danega панф•, З) kajti sluii za zyesto

Nlago pri razdelitvi (klasifikaciji) sorodnih jezikov, tedaj tudi

nar(Ov. Da bi vendar mogel delati svo# skle-

па Eisto realni #lagi, тота imeti tvarino (gradivo), pripravl#no

strogo znanstvenih na&elib. to је tako„ da bi zapisanem

lahko moglo rekonstruirati govorjeno. VslA tega zapisavatelj тота

natanj&no pnavljati vw glasove (пиапсеп), оп тога

predstaviti, tako теЫ, opti&no fotofj) akustiEnih prikaznij,

ve da v taki meri. katero dopuaajo EloveSke spobnosti in znan-

stvena (pripmobki). Da bi zadostilo tem tirjatvam, пеКа-

teri fziologi in lingvisti so sestavili pwbni .foneti&ni alfai»t, s kate-

rim bi mogli izraziti vsi pamezni glaovi momenti. Па

malokdo, razun morda ustanovnikov omenjenih је njih

tako zmoien, da bi bil v stanu hitro zapisavati njimi to, Кат

ти pripoyedu#. Tedaj narbolj је. pri zapisayanji, па primer, slo-

venskih pravljic itd., rabiti navadni latinski ali pmnoieni s

&erkami za vw te glase, za katere ni izrazov navadnej slovenskej

pisavi. Izvir tega pomnoienja тоге jiskati v gr±kem in kirilskem

in razun tega morejo ustanavljati *пота unmtalne

Eerke.

ТаКо, nwd drugim, morajo v znanstvenej pisavi natanjEno

razlo&vati vsaj poglavitne (AwnEnosti• (пиапсеп) samoglasnikov: З е,