— 148 —

Sfroke, fn otke: za рво se тоте prab$i а ан ра о, п

ozke дгёКо Е ali ра Е; 3 о тогејо razl&evati па Bobni

naEin. sve za nektere druge plne samqglasnike se morajo

ustanoviti FMbni znaki (znamnja), namrd 1) za glotnke а, ki

preduje med Sirokim о in Eistim Sirokim а, 2) za glas rnul

а in nem>kim д, in kateri тоге opaovati v Bgori±kej PrvaEini,

SVempaMI, УченКеј itd. v tako{nih kakor па pr. т а t i,

т а Ка, ра s i. t. d. (samo па mesti nagla±enega а); З) glas srednji

med и in i, ki је razvil v nekaterih dijalektih iz naglasenega и,

ter kateri v nekaterih krajih bliia frarwozkemu и, v drugih

ра петёКети й, imaF pri tem lastnost draiiti se samo z mehkim

(weich, mouillirt) predid(iim (vorhergeherd) glasnikom; 4) у, t. ј,

sa*asnik, tudi srednji i in и, атраК druge baie: pri Ш

dri6 usta kakor pri и, »zik ра kakor pri i; pri у ра to па

5) Siroke и, katere еп malo bliii К о (srednje med и in

ozkim о) te samoglasnike ni prav za prav stanovitnih

znakov znanstvenej talaj тота si је sam

iznajti, in sanO objasniti njih veljavo. Morda bi dali prabiti, па

za glbke а, а z majhnim о zgoraj; za Siroke — Eeske и z

majhnim о zgoraj itd.

Pri teh samoglasnikih mora ozna&evati пе samo glasova

kakoin(M, пчо tudi naglas in deljava (dolgota). Naglas је епа iz

пагыј vainih kategorij foneti&nih, •dasiravno dozdaj±nji jezikoslovci

njim skoro пе *li. ZNovina naglasa вмЬпо п

geneti&no klasifkacijo H)Mnih jezikov. Vsled tega jako zaielno (р-

ieljivo) in pri zapisavanji ljudstvene slovstvene tvarine tudi

naglas sleherne besde, in, ёе ртИе vkup nekoliko enosloinih

naglas te iz njih, ki је паттеё naglaiena.— !hljava sam*snikov

slovenskih је Eetverna; nahajamo патгеё sa*asnike dolge, srtmy.

in plkratke. Slovenska dolgota (dolgi sa*asniki) је ze

staliSda z«ovine jezika stvar ppolnoma sekundarna in prikaie

samo v diftongih (akokoravno пе vsih) in v nekterih nagla>enih

sam*asnikih. Zapisavatelj mora јо ali ozna&evati v vsakem

пет sludaji ali ра z оЬёпо ортЬо, атраК tako natanp.

по, da bi —10 lahko «ll(iiti, ali пек sa*asnik dolg ali

ра пе. Srednji samoglasniki ali ра samoglasniki navadne deljave пе

ptrebu#jo r±nega pwbnega oznadovanja. kar ti&e kratkih, za

te тоге prabiti znani izraz za kratk(kt. Slainjib (nazadn#)