149 —
Nukratki sa*asniki Mll(iene kakNnosti se morejo 0tnaEevati
primernimi &erkami, атраК majhnimi in napisanimi zgorej (zgori)
pisavne berte•. а, i, У, i. t. р.— Razen bistih samoglasnikov
kako{nosti se nahaja$) tudi v slovenskem. »ziku sa*asniki gluhi
ali mutasti, druga&e rek± plusan«asniki ze stal± deljave,
атраК) glasnosti: pri bistih samog1asnikih- trew akusti&no todi
glasivka (stimmritze), Кат pridava tem samoglasnikom mozikalni
znabaj; ти1 tem Ко pri omenjenih plnsa*asnikih tresgnje se
glasivke је obmejeno па minimum, in v akustibnem obziru prevlada
glas, ki izvira iz tresenja ustne cevi (mundr0hre). Takih samo-
glasnikov тоге biti jako тподо, samim u\ewm је teiav-
по razl(ievati vse (Asenbn(Bti (пиапсеп). Тет nib тап#
stoweniger) moremo opazovati dva glavna razl(ika: 1) plusa*as-
nik Ыј Siroki, srednji, Ее se tak6 тоге rebi, и in о; 2) pl-
sa*asnik Ыј ozki, srednji i in е. Prvi sreumo, па primer, v
kruh, bik, т Н, pas i.t. drugi—v nib, tib, ni,t
i. t. р.— Za oznaEevanF teh sam*snikov lahko morejo prabi-
ti kirilski jeri (ъ in ь). К samoglasnikom tiste baie se mora pribi-
sliti tudi samoglasnik, sredoji а ine, kakor s t а h,
Ь та t (v nekterih dijalektih) i. t. d., kakor tudi sploh vsi plu-
kratki samoglasniki (парт. plukratke у ali ра е рМ т v vrt, sred,
rujavi, rei, pri{el, prinest i. t. d.), ki z minimum kolikosti (mere,
quantitit) druiijo (vereinigen) tudi minimum muzikalne glasnosti.
Dinongi, ki (kateri) so tako domaEi v slovenskih dialektih,
morajo v znanstvenej pisavi izrazovati z znaki, lastnimi skrajnim р-
loiajem ust, to znaki, kateri san«asnike, ki ptanejo,
kedar usta so delj±i Eas v skrajnih ploiajih diftonga; da bi ра
пе me\alo diftongov s sam•sniki dveh slogov, morejo tista dva
znaka zvezati z lokom, п. р. аи, ои, iu. еи, i. t. р. Diftongi so tro-
jake (troje, trojnate) baie: v enih oba elementa до епаКе deljave
(dolgote), v drugih prevlada је па strani prvega, tretjih па zadnje
— па strani drugega. СМ е diftong је naglaien, takrat naglas (Оёије
tudi prevlado enega iz elementov dinonga. (Уе oba dela (elementa)
diftonga епаКе deljave, takrat пај se oznabi dvema Eer-
Ката епаКе velibine; Ее ра еп element prevlada, takrat пај pre-
vlad(ii element izrazi s Eerko navadne veli&ine, Nredjeni element ра
mibkano Eerko, napisano zgoraj pisavne Eerte. 0braEam IWbno
па diRonge tiste baie, kakor ei, па pr. v ajdovskern
11